Tuto pesnicku zpivaji i na Morave Ceske republiky. Naucil jsem to v Letni skole ceskeho jazyka v Praze v roku 1967, kdyz jsem byl mlady. Jsem Japonec a zpiva doma aj Ted, i po slovinsky i po cesky. .
Nikoli se ne smejo pozabiti. slovenski narod negujte svoje zelo bogato kulturno izročilo in jo predajte svojim otrokom naprej. To smo dolžni našim prednikom in naši bogati kulturni dediščini. 17
Lovely Song, I like it. Thank you my friend Jelka Dobnik for sharing. God bless you dear. Good night and have a quiet rest and also have a nice dream. God bless!
@@taraweber6960 Ne gre za jezik, za melodijo ki je dokazano češko moravska in ima popolnoma drugačno besedilo, kako so si pa slovanski jeziki podobni in iz česa izhajaji je pa že dolgo znano.
Veneti v severni Italiji ter Vendi, Venedi in druga slovenska ljudstva po zahodni in srednji Evropi. posebno vzdolž jantarne poti, ki imajo podobno govorico, so bili pralik zahodnih Slovanov in pomemben del pralika Indoevropejcev. Predniki sedanjih slovenskih ljudstev se niso preselili na zahod iz Pripjatskih močvirij šele pred 1500 leti, temveč je avtohtono prebivalstvo Evrope že iz kamene dobe (Alinei 1996, 2000a). Slovensko zveneča krajevna imena, ki jih opažamo marsikje po Evropi (Tuma 1923, 1925, 1926, Šavli in sod. 1996, Bizjak 2002, 2015, Rant 2014), so ostala za prazgodovinskimi Veneti - Sloveni ali njihovimi predniki.
@@carovnik2 Jandačkov (2002) uvid je bil kasneje še dodelan (Jandaček in Perdih 2008) in ga lahko pokažemo takole: - Prizadevanje Nemcev v 19. stol. da bi čimbolj zmanjšali pomen Slovanov v »indogermanskih« jezikih je bilo zelo uspešno. To napačno prikazovanje je treba odpraviti in slovanskim jezikom je treba priznati, da so ključ za razumevanje indoevropskega pojava. Slovanskih jezikov ne smemo več obravnavati kot obrobno vejo indoevropskih jezikov, temveč kot deblo jezikovnega drevesa, iz katerega izvirajo drugi indoevropski jeziki. - Oznako »indogermanski« je treba opustiti. Warnow in sod. (1996) so ugotovili: »Videti je, da so se germanščine začele razvijati znotraj satemskega jedra (na kar kaže njihovo oblikoslovje), toda ločile so se od tam pred zadnjimi satemskimi inovacijami. Nato so se premaknile v tesen stik z »zahodnini« jeziki (»keltskimi« in italskimi) in prevzele od njih precej njihovega značilnega besedišča…«. Glede na ugotovitve Warnowa in sod. (1996) je izraz »indogermansko« tako zavajajoč, kot bi bil v živalskem svetu izraz »trilobitsko-ptičji«. Posebno še ker obstajajo podobnosti med nemščino in korejščino (Lie 1991) kot tudi med nemščino in kitajščino, pri čemer sta oba jezika kentumska (Chang 1988) kar kaže, da so predniki Germanov živeli v Daljnem vzhodu še pred okoli 4.000 leti in so tam ustanovili državo Kitajsko. Pri tem pa ostaja odprto vprašanje ne samo koliko in kako je takratna germanščina vplivala na kitajščino, kar je ugotovil Chang (1988), temveč tudi kako so na germanščino vplivale takratna korejščina, kitajščina in drugi takratni daljnjevzhodni jeziki. Ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi bilo bolj primerno in ustrezno namesto »indogermansko« vzpostaviti poimenovanje »sindogermansko«. - Od zunaj so prišle elite (nemška, madžarska, italijanska, francoska in druge) so raznarodovale in še raznarodujejo govorice slovenskih jezikov oz. narečij. Pa tudi standardizirane slovanske »knjižne« jezike države vsiljujejo govorcem narečij in jih uničujejo. Nekdanji mozaik slovanske (v resnici slovenske) podlage po Evropi je najbolje ohranjen na tistih območjih, ki jim nacionalne države niso uspele vsiliti standardiziranega jezika širjenega iz prestolnic. Slovanska narečja so najbolje ohranjena v Sloveniji in okoliških slovensko govorečih predelih v Italiji, Avstriji na Madžarskem in Hrvaškem. Prav tako tudi med ostanki polabskih Slovanov, med lužiškimi Sorbi in na Moravskem. - Zanimivo je, da najdemo slovanske značilnosti v anglosaški stari angleščini izpred tisoč let. Na primer, v staroangleškem očenašu »Fader Ure« najdemo za kruh besedo »hlaf« kot v slovanskih besedah chleb, hleb, chlieb, chlib itd.
@@carovnik2 Ta teorija je dokazana in v tujini, v Nemčiji, na Nizozemskem, nimajo problema s priznavanjem. Tito in ex YU, je ogromno prave zgodovine preuredila za svoje interese in jo skrila v knjižnične depoje. Tudi NUK hrani originale.
Naše narodne blago je več vredno kot zlato. Čuvati ga mora sleherni domoljubni Slovenec.
Tuto pesnicku zpivaji i na Morave Ceske republiky. Naucil jsem to v Letni skole ceskeho jazyka v Praze v roku 1967, kdyz jsem byl mlady. Jsem Japonec a zpiva doma aj Ted, i po slovinsky i po cesky.
.
STARE SLOVENSKE PESMI SO ZELO ČUSTVENE, KI JIH JE POTREBNO ODPETI Z VSEM SRCEM IN DUŠO, DA ZVENIJO TAKO, KOT JIH ODPOJE SLOVENSKI OKTET. BRAVO FANTJE
lepa pesem,ki seže do srca
to je moj stari ata pevao.medmII Svetovno vojno bio je izgnan v Srbijo in jenašo mamo in naše otroke naučio SLOVENSKE PESMI
Hvala za obvescilo
to je moj stric janez lipuscek pel!!!spominjame tudi na ata!!!krasna pesem!!!
prekrasni slovenski "vižar". Jaz se zjočem, ko ga poslušam. Sem ustanovitelj Tržaškega okteta
in vem kaj pravim.
Ikod nas u Hrvatskoj jako je raširena ta pjesma i svuda se rado pjeva. Prekrasna je, zato i zaslužuje biti pjevana u svakom lijepom trenutku.
Nikoli se ne smejo pozabiti. slovenski narod negujte svoje zelo bogato kulturno izročilo in jo predajte svojim otrokom naprej. To smo dolžni našim prednikom in naši bogati kulturni dediščini.
17
Biseri slovenskega petja. Spoštovanje !!!
TO JE PESEM KATERO MORA VSAK SLOVENEC POZNATI. MLADOST U SLOVENIJI JE BILA CUDOVITA,TO SI NASA MLADINA NEMORE PREDSTAVLJATI.
večno lepo
O Boze,tvoje dobro.
Kar na jok mi gre, ko slišim to pesem.
Jaz se prav zares razjočem. Sam sem jo pel! Jože kores jo je pel v originalu (slovenski oktet: Teče voda teče), a Lipušček je super.
Lepote Slovenije...
Nikoli se ne smejo pozabiti. ljudje negujte svoje bogato kulturno izročilo.
Lovely Song, I like it. Thank you my friend Jelka Dobnik for sharing. God bless you dear. Good night and have a quiet rest and also have a nice dream. God bless!
prečudovita pesem, ampak, žal vas moram razočarati, to je češka ljudska pesem "zabučali hori". pa zato ni nič manj lepa, kaj ne?
Pavel Ruzic v duhu panslavizma se je mnogo vsega razširilo, melos pa je čisto slovanski tako da je tudi slovenski ;)
+Pavel Ruzic
To pesem poznajo tudi Moravci (Češka) pod naslovom Teče voda, teče
facebook.com/video.php?v=10201446320439123
Saj to je isti rod, isti prastari jezika je bil na tem področju.
@@taraweber6960 Ne gre za jezik, za melodijo ki je dokazano češko moravska in ima popolnoma drugačno besedilo, kako so si pa slovanski jeziki podobni in iz česa izhajaji je pa že dolgo znano.
Spomini
Pozdrav...mi imamo spomine in prijatelje..mladina ima pametne telefone...
Unerreicht interpretiert!
Žal je to Slovaška, prav zaprav Moravska narodna pesem, ena mnogih, ki smo jih Slovenci “ponarodili”, nekaj od Slovanov, še več od alpskih Germanov.
Veneti v severni Italiji ter Vendi, Venedi in druga slovenska ljudstva po zahodni in srednji Evropi. posebno vzdolž jantarne poti, ki imajo podobno govorico, so bili pralik zahodnih Slovanov in pomemben del pralika Indoevropejcev. Predniki sedanjih slovenskih ljudstev se niso preselili na zahod iz Pripjatskih močvirij šele pred 1500 leti, temveč je avtohtono prebivalstvo Evrope že iz kamene dobe (Alinei 1996, 2000a). Slovensko zveneča krajevna imena, ki jih opažamo marsikje po Evropi (Tuma 1923, 1925, 1926, Šavli in sod. 1996, Bizjak 2002, 2015, Rant 2014), so ostala za prazgodovinskimi Veneti - Sloveni ali njihovimi predniki.
@@janeausten6584 Kot Pohlinova teorija, da so Germani prevzeli slovenska imena kot npr. šefla, raufnk, šporget…
@@carovnik2 Jandačkov (2002) uvid je bil kasneje še dodelan (Jandaček in Perdih 2008) in ga lahko pokažemo takole:
- Prizadevanje Nemcev v 19. stol. da bi čimbolj zmanjšali pomen Slovanov v »indogermanskih« jezikih je bilo zelo uspešno. To napačno prikazovanje je treba odpraviti in slovanskim jezikom je treba priznati, da so ključ za razumevanje indoevropskega pojava. Slovanskih jezikov ne smemo več obravnavati kot obrobno vejo indoevropskih jezikov, temveč kot deblo jezikovnega drevesa, iz katerega izvirajo drugi indoevropski jeziki.
- Oznako »indogermanski« je treba opustiti. Warnow in sod. (1996) so ugotovili: »Videti je, da so se germanščine začele razvijati znotraj satemskega jedra (na kar kaže njihovo oblikoslovje), toda ločile so se od tam pred zadnjimi satemskimi inovacijami. Nato so se premaknile v tesen stik z »zahodnini« jeziki (»keltskimi« in italskimi) in prevzele od njih precej njihovega značilnega besedišča…«. Glede na ugotovitve Warnowa in sod. (1996) je izraz »indogermansko« tako zavajajoč, kot bi bil v živalskem svetu izraz »trilobitsko-ptičji«. Posebno še ker obstajajo podobnosti med nemščino in korejščino (Lie 1991) kot tudi med nemščino in kitajščino, pri čemer sta oba jezika kentumska (Chang 1988) kar kaže, da so predniki Germanov živeli v Daljnem vzhodu še pred okoli 4.000 leti in so tam ustanovili državo Kitajsko. Pri tem pa ostaja odprto vprašanje ne samo koliko in kako je takratna germanščina vplivala na kitajščino, kar je ugotovil Chang (1988), temveč tudi kako so na germanščino vplivale takratna korejščina, kitajščina in drugi takratni daljnjevzhodni jeziki. Ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi bilo bolj primerno in ustrezno namesto »indogermansko« vzpostaviti poimenovanje »sindogermansko«.
- Od zunaj so prišle elite (nemška, madžarska, italijanska, francoska in druge) so raznarodovale in še raznarodujejo govorice slovenskih jezikov oz. narečij. Pa tudi standardizirane slovanske »knjižne« jezike države vsiljujejo govorcem narečij in jih uničujejo. Nekdanji mozaik slovanske (v resnici slovenske) podlage po Evropi je najbolje ohranjen na tistih območjih, ki jim nacionalne države niso uspele vsiliti standardiziranega jezika širjenega iz prestolnic. Slovanska narečja so najbolje ohranjena v Sloveniji in okoliških slovensko govorečih predelih v Italiji, Avstriji na Madžarskem in Hrvaškem. Prav tako tudi med ostanki polabskih Slovanov, med lužiškimi Sorbi in na Moravskem.
- Zanimivo je, da najdemo slovanske značilnosti v anglosaški stari angleščini izpred tisoč let. Na primer, v staroangleškem očenašu »Fader Ure« najdemo za kruh besedo »hlaf« kot v slovanskih besedah chleb, hleb, chlieb, chlib itd.
@@janeausten6584 Zanimivo, da najdemo staroangleške značilnosti jezika v slovensko slovanskih jezikih. Lahko tudi tako.
@@carovnik2 Ta teorija je dokazana in v tujini, v Nemčiji, na Nizozemskem, nimajo problema s priznavanjem. Tito in ex YU, je ogromno prave zgodovine preuredila za svoje interese in jo skrila v knjižnične depoje. Tudi NUK hrani originale.