Majda Sepe - Mama

Sivega jutra nekoč odšli
skupaj na tuje so vsi.
Majhen otrok doživel povest
je vlakov in ladij in cest.
Starši bežali so pred skrbmi,
za srečo so šli v širni svet.
Šli so za soncem vse dolge dni,
za severno zvezdo v nočeh.
On pa, otrok, je premajhen bil
za upanje in za skrbi.
Ni vedel, zakaj so odšli na pot,
zato je zvečer spraševal:
Mama, kdaj bomo šli domov?
Mama, zakaj smo tu?
Mama, tukaj ni nič lepo.
Mama, zakaj molčiš?
V mesto veliko prišli nekoč,
nov dom poiskali si tam.
Oče garal je spet dan in noč,
šla mati na delo vsak dan.
Mali otrok je bil sam vse dni,
igral bi se rad z drugimi.
Nihče pa razumel ni, kaj bi rad,
zato je zvečer spraševal:
Mama, kdaj bomo šli domov?
Mama, zakaj smo tu?
Mama, tukaj ni nič lepo.
Mama, zakaj molčiš?
Zdaj bo že dolgo, odkar so šli.
Otrok pozna ulico vso.
Tuje besede že govori
otrok, ki ni nič več otrok.
S svojimi dečki v domači gozd
odhaja le v sanjah samo.
Vsak dan bolj droban med barakami
zvečer nič več ne govori:
Mama, kdaj bomo šli domov?
Mama, zakaj smo tu?
Mama, tukaj ni nič lepo.
Mama, zakaj molčiš?

[@zdenkasmolej8175]

lepa v vseh pogledih- besedilo in Majdin glas

[@brigitakralj6399]

Resnična zgodovina preteklosti, toda piše se nova, ker je so nam prikazovali in učili vse narobe.💖💖💖💖💖💖💖🥰🌹🌻🍀🦁🌼🫒🌟

[@suzanajavornik9624]

Žalostna pa tudi resnična. 👍🌹🤗

[@miIan361]

lol