Zvonovi župnijske cerkve Svetega Tomaža v Novakih
Vložit
- čas přidán 2. 05. 2020
- Zvonenje delopusta v soboto popoldan.
V zvoniku je pet bronastih zvonov, od tega so za redna zvonenja uporabljeni večji štirje, mali navček, pa naznanja smrt.
Podatke o zvonovih pa citiram iz spletne strani Novaške župnije:
V zvoniku naše cerkve nam zvonijo štirje zvonovi. Družbo njim dela en navček. Veliki zvon je težak 1458 kg uglašen na ton Cis, srednjeveliki 980 Kg uglašen na ton F, srednjemali nekaj čez 565 Kg uglasen na ton Gis, mali pa nekaj čez 395 kg uglašen na ton H. Navček pa je težak okrog 157 kg, a se z tonom ne ujema z ostalimi zvonovi. V zvoniku prejšnje cerkve sv. Tomaža v Novakih so bili trije zvonovi. Ali so te tri zvonove prenesli v novo cerkev ki je bila zgrajena leta 1762 novaška kronika ali kapatan ne omenja. Kakšni zvonovi so bili v zvoniku, ko je bil leta 1855 blagoslovljen veliki zvon, ni znano. So pa bili pred prvo svetovno vojno v zvoniku trije zvonovi. Veliki je bil vlit leta 1855 je bil težak 1413 kg, srednji 755 kg mali pa 410 kg. Prva svetovna vojna nam je vzela srednji in mali zvon. Veliki zvon je ostal. Po prvi svetovni vojni na roženvensko nedeljo leta 1929 sta bila posvečena nova srednji in mali zvon. Med drugo svetovno vojno je italijanska vojska vzela srednji in mali zvon. Tako je spet ostal veliki zvon doma. Po nekaterih virih naj bi bila Novaška zvonova še vedno na travniku blizu Mantfalkone (Tržič) v Italiji. Med nemškim bombardiranjem je bombe padle tudi na cerkev in zvonik, ki je pogorel. Zvon je v požaru padel iz zvonika in ostal cel. Po vojni leta 1947 so na željo hudo bolnega g. Franca Rupnika, da bi veliki zvon še enkrat slišal, dvignili. Med udarjanjem po zvonu je ta počil. Še istega leta so nato prelili in mu nekoliko povečali težo. Veliki zvon je ulila livarna Samassa v Ljubljani leta 1855. Prelit pa je bil v livarni de Poli v Vidmu v Italiji leta 1947. Da pa ne bi sam sameval, so po vojni od opuščene kapele pri Ljubljani nabavili en mali zvonček z težo okrog 157 kg , ki ga je vlila leta 1930 zvonarna in livarna Šentvid nad Ljubljano, da mu je delal družbo. Sedaj je obešen nad zvonovi kot navček. Zgodovino velikega zvona dokazuje tudi napis na velikem zvonu. Prav na vrhu je zapis: »Slava bogu na višavah vesel med tremi tovariši sem pel« Nato malo nižje: »Osamljen v požaru vojnem z zvonika padel onemel moj glas moj gospod in moj bog. Sv. Tomaž izprosi nam trdno vero« Ker se je po osamosvojitvi Slovenije obnavljalo zvonove po naših župnijah, je dobrotnik, ki ni hotel biti imenovan, daroval denar za zvonove. Tako je leta 1993 kolovdator g. Franc Rupnik posvetil mala dva zvonova. Na srednjemalem zvonu sta zapisa: »Sv. Anton dobrote patron« in »Novaki dar 1993«. Teža zvona je 560 Kg, uglašen pa na glas Gis. Na malem zvonu pa sta zapisa: »Kraljica miru« in »Novaki dar 1993«. Teža zvona je 390 Kg, uglašen pa na glas H (B). Darovanega denarja je ostalo še za polovico vrednosti srednjevelikega zvona. Zato smo farani zbrali še ostanek denarja in leta 1995 ob zlati maši (50 let maševanja) našega zdaj že pokojnega župnika Jožefa Skoka je bil posvečen še srednjeveliki zvon. Na tem zvonu pa sta napisa: »Sv. Jožef prosi za nas« in »Ob zlati maši 1995 krajani in dobrotnik«. Teža zvona je 980 Kg, uglašen pa na glas F. Zvonjenje je bilo takrat tudi elektrificirano, tako da zvonjenje opravlja avtomatska ura sama. - Zábava
Lepo pojejo :) Ko se vsi hkrati oglasijo prvič kar srce zaigra. Škoda, da tako hitro neha
Me prav zanima, iz katere kapele je navček :-) Drugače pa zelo zanimiva zgodba velikega zvona, toliko je preživel, na koncu pa počil. Izgleda, da ga je padec iz zvonika vseeno načel :\ Žalski TeDeum pa zopet ne razočara :-D Tudi DePoli zapoje krasno in mogočno!
Ta veliki zvon pri padcu ni počil, razbili so ga po vojni prtrkovalci, ko so zvon toliko dvignili, da je zvon še zadnjič slišal hudo bolni župnik Franc Rupnik, ki je počiva tu v Novakih. Dobrotnik za mal dva zvonova je sedaj tudi znan. Sedaj ko je pokojni so svojci dovolili, da se objavi. To je Darko Flander, ki je bil tudi pritrkovalec, je sin Gašperja, ki je bil tudi mežnar.
Tudi jaz nevem iz katere kapele je, nekaj so omenjali da je iz ene v okolici Ljubljane, ko so kapelo po drugi svetovni vojni podrli.
tisti odkrušeni rob je zaradi tega ko se je ob posvetitvi malih dveh zvonov veliki zvon na roko zvonilo, je tisti ki je nihal veliki zvon in ga je mal preveč zanihal in je zvon zadel ob zid v lini.