NA OBISKU PRI DR. BILJANI TODOROVI

Hematologinja Biljana Todorova, dr. med., s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana je v tokratni epizodi podkasta Na obisku spregovorila o diseminiranem plazmocitomu, saj je marec mednarodni mesec osveščanja o tej drugi najpogostejši obliki krvnega raka.
Čeprav bolezen, ki ji je Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo posvetilo spomladansko kampanjo z naslovom Ne beri simptomov napačno, ni nova in prva omemba diseminiranega plazmocitoma v literaturi sega že v 19. stoletje, je pot do ustrezne diagnoze pri bolniku s to boleznijo običajno še vedno dolga.
Simptomi, kot so bolečine v križu, patološki zlomi, težave z ledvicami, pogoste okužbe, nenamerno hujšanje in stalna utrujenost, so namreč zelo splošni in zato je bolnik s takšnimi težavami pogosto napotovan od specialista do specialista, preden mu hematolog dokončno potrdi diagnozo diseminiranega plazmocitoma. Zgodnja diagnoza pa je zelo pomembna, saj omogoča zgodnejše in bolj personalizirano zdravljenje bolezni, ki jo lahko s sodobnimi diagnostičnimi metodami tudi zelo natančno opredelijo. S tem bolezen prej in bolj ciljano zamejijo in je škoda, ki jo organizmu povroči diseminirani plazmocitom popravljiva.
Cilj sodobnega zdravljenja diseminiranega plazmocitoma pa niso le čim daljša obdobja mirovanja bolezni, temveč čim lepše življenje, kljub diagnozi, pojasni spec. hematologije Todorova, ki poudarja pomen celostne oskrbe hematološko-onkoloških bolnikov. To izvajajo že v času ambulantnega ali bolnišničnega zdravljenja in kasneje po odpustu tudi s pomočjo programa celostne rahabilitacije za bolnike s krvnimi raki Skupaj na poti do zdravja, ki ga skupaj s strokovnjaki (fizioterapevti, kineziologi, kliničnimi psihologi in kliničnimi dietetiki) zagotavlja Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, sofinancira pa ga Ministrstvo za zdravje.
Zdravljenje diseminiranega plazmocitoma je v zadnjem desetletju doživelo nesluten razvoj. Preživetje bolnikov je po zaslugi različnih kombinacij sodobnih terapij nepredstavljivo daljše in kakovostnejše, kot je bilo še ne dolgo tega. Kemoterapijo namreč vse pogosteje nadomeščajo imunomodulatorji, monoklonska protitelesa, proteasomski inhibitorji, prihajajo bispecifična protitelesa, v tujini tudi slovenske paciente že zdravijo s celično terapijo CAR-T. Tako kemoterapija ostaja pretežno le del zdravljenja diseminiranega plazmocitoma s presaditvijo krvotvornih matičnih celic. Dr. Todorova je vesela, da lahko vse sodobne terapije v Sloveniji ali tujini zagotavljajo vsem tistim bolnikom, ki so za posamezne terapije primerni, in upa in zaupa, da bodo dostopne tudi v prihodnje.
Povsod v regiji sicer temu ni tako. V Severni Makedoniji na primer, domovini dr. Todorove, je dostop do sodobnih zdravil in med. pripomočkov slab oziroma samoplačniški, kar bolnike in njihove družine neredko spravlja v veliko stisko. Tudi to je bil eden od pomembnih razlogov, da se je Biljana Todorova pred poldrugim desetletjem s soprogom in otrokom preselila v Slovenijo. Takrat specializantka nevrologije je prvotno namero specializacije zamenjala s hematologijo in vmes delala tudi kot splošna zdravnica v Zdravstvenem domu Logatec, na kar jo vežejo lepi spomini. Začetki so bili vse prej kot lahki - mlada družina v Sloveniji ni imela sorodnikov, službi pravnika in zdravnice, pa specializacija in majhen otrok ter novo okolje, drug jezik,…
Na prehojeno pot, čeprav ta ni bila enostavna, dr. Todorova danes gleda z naklonjenostjo in spoznanjem, da sta se z možem pred 15 leti odločila prav. Po končani specializaciji hematologije se je namreč zaposlila na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana, kjer naravnost obožuje svoje klinično delo s pacienti.
Dr. Todorova obožuje tudi življenje samo, pa proste trenutke s svojim soprogom, hčero in sinom, na katera je zelo ponosna, prijateljstva, ki jih je stkala v novi domovini, ter slovenske terme, ki jih z družino radi obiščejo, kadar jim le dopušča čas.
Vabljeni k poslušanju pogovora z dr. Biljano Todorovo.