»Na Golici« (nemško: »Trompetenecho«) je slovenska instrumentalna narodnozabavna polka, ki jo je leta 1954 za oddajo Četrkov večer na Radio Ljubljana, prvič in brez kitare posnel Gorenjski kvartet. Original verzija za katero je glasbo napisal Slavko Avsenik, aranžma pa Vilko Ovsenik, je za širše občinstvo skoraj neznana. Najbolj znana pa je verzija z odmevom, ki je bil dodan naslednje leto na drugem snemanju v Celovcu.
Velja za eno najprepoznavnejših polk ter za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladba ima kar 600 priredb, na nemškem govornem področju pa je znana pod imenom »Trompetenecho«.
Leta 1954 je Slavko dobil idejo za pletilnim strojem, v nočni delovni izmeni tovarne Tonosa v Ljubljani, kjer je v treh izmenah pletel nogavice. Napisal jo je v približno 20 minutah, kolikor je imel časa, medtem ko je njegov pletilni stroj od stopal do pasu deloval samodejno. Idejo je dobil prav pri tem ko je poslušal takt pletilnega stroja in kar na prtiček od malice po svoje zapisal "ta-rara-pa-pam", saj ni poznal not.
Takoj naslednji dan je Vilko prišel k njemu in jo kot akademski skladatelj spravil v originalni notni zapis ter aranžiral za kvartet (harmonika, klarinet, trobenta in bariton), brez odmeva in brez kitare. Prvo originalno verzijo so tako nekaj dni za tem z Gorenjskim kvartetom posneli na Radio Ljubljana v oddaji Četrtkov večer, a ta različica brez odmeva in nekoliko slabše kakovosti širši javnosti ostaja dokaj neznana.
Leta 1954 je Ljubo Hartman začel na celovškem radiu predvajati »Na Golici« in tako se je rodila legenda. Usoda je očitno hotela, da izvirno različico polke po celovškem radiu sliši Fred Rauch, tedaj urednik priljubljene zabavno glasbene oddaje na münchenskem radiu Wunschkonzert, ki je bil ravno takrat na dopustu ob Vrbskem jezeru. Poskočnica mu je takoj zlezla v uho, zato jo je nemudoma začel vrteti na prej omenjenem münchenskem radiu, melodija pa je dobesedno čez noč postala gromozanski uspeh.
Ko so Rauchu povedali, da to polko izvaja kvartet z Gorenjskega, je takoj začutil, da imajo možnost za uspeh. Pri nemški založbi Telefunken so začutili, da bo to velika uspešnica, zato so 21. januarja 1955 v Celovcu posneli drugo različico Golice, ki ji je Vinko Ovsenik skupaj z radijskim urednikom s pomočjo tehnike eksperimentalno dodal značilen odmev. Takoj zatem so za nemško tržišče izdali sploh prvi singel z dvema skladbama: »Trompetenecho« (Na Golici) in »Slowenische Bauerntanz« (Iz Bohinja) na B-strani. Slavko je polko poimenoval po Golici zato, ker so ga tam rastoče narcise spominjale na zvonce. Rauch je bil producent.
Rauch je v zgodnjih 1960-ih skladbo samovoljno preimenoval v »Trompetenecho«, ime ansambla pa je skupaj z Hartmanom preimenoval v Oberkrainer Quintett. Nekega dne, ko so Avseniki snemali na münchenskem radiu, je Rauch za skladbo napisal kratko besedilo v nemščini, a melodija »Na Golici« z njim nikoli ni bila predvajana. Rauch je bratoma Avsenik kar v preddverju radia pod nos v podpis pomolil avtorsko pogodbo in si tako na zvit način za nemško govorno področje pridobil soavtorstvo skladbe in si zagotovil polovični delež od tantiem; druga polovica je pripadla resničnima avtorjema bratoma Avsenik.
V Sloveniji oziroma Jugoslaviji je bila ta skladba kot singel izdana šele leta 1957, dve leti po izidu v Nemčiji. Na B-strani je skladba »Iz Bohinja«. Singel je izšel na 7-inčni vinilni plošči pri založbi Jugoton.