Video

❤

V nekdanjem panonskem območju, ki so ga naseljevali predniki prekmurskih Slovencev in Slovakov, lahko opazimo zanimiv preplet verskih prepričanj. Prvotno so panonski Slovani sledili poganskim verovanjem, in kljub procesu pokristjanjevanja so naskrivaj ohranili številne poganske običaje. Med temi izstopata panonska kneza Pribina in Kocelj, ki sta pragmatično sprejela krščanstvo, da bi utrdila sodelovanje s Franki. Kljub temu je knez Svetopolk ostal zvest poganskemu verovanju, saj je naskrivaj častil Peruna, bogatega zgodovinskega lika in slovanskega boga strele ter nevihte. V zgodovini panonske regije se izriše slika upora proti pokristjanjevanju, ki ga je izrazil posavsko-panonski knez Ljudevit Posavski. S pripadniki svoje vojske je zavrnil širjenje krščanske vere. Hkrati pa je v samem jedru Prekmurja preživela nenavadna poganska navada, kjer so skozi luknjo v murvi porinili bolnega otroka. To naj bi bilo povezano s prepričanjem v obstoj drevesnega duha, ki ima zdravilne moči. Bog Perun, ki je v slovanskem mitološkem kontekstu simboliziral strelo in nevihto, deli podobnosti s germanskim bogom Thorom in grškim bogom Zeustom. Te vzporednice odražajo skupne elemente v evropskih mitologijah, ki so si kljub geografskim razlikam delile nekatere podobnosti. Tudi danes se v folklornih izročilih ohranja sled poganstva. V Porabju na Madžarskem se v primeru nevihte še vedno omenja, da Perun pošilja hudo uro z izrazom "Perün fčesno," kar poudarja preživetje mitoloških elementov v vsakdanjem jeziku. V okolici Bukovniškega jezera v Prekmurju so opazili energetske točke, ki jih povezujejo s starodavnimi verovanji. Prav tako je potok Mokoš, poimenovan po slovanski boginji Mokoš, prisoten v isti regiji. Vse to nakazuje, da so sledi poganstva globoko vkoreninjene v duši prekmurskih Slovencev, ki ohranjajo spoštovanje do svoje bogate kulturne dediščine. V zgodovini prekmurskih Slovencev je tudi obilje kulturnih izrazov, ki so ohranjali stik z njihovimi koreninami. Kmetje so na primer tradicionalno prinašali srečo v svoje domove z nameščanjem podkev na notranjo stran hleva, verjamejoč, da bodo s tem odgnali more in zle duhove, ki bi lahko prinašali nesrečo v njihova življenja. Poleg tega so se prekmurski kmetje udeleževali tradicionalnega običaja kurjenja kresov ob veliki noči. Ta gesta je nekoč simbolizirala odganjanje zimske teme in hkrati predstavljala obredno očiščenje. Kresovi so tako postali povezovalni element med prekmurskimi Slovenci in njihovo bogato kulturno dediščino, ki je tesno prepletena z verovanji in običaji, prenesenimi iz generacije v generacijo. V preteklih časih so prekmurski kmetje pridelovali zanimiva prepričanja in običaje v povezavi z lokalnim okoljem. Verjeli so, da so krastače v resnici lahko čarovnice, zato so jih nekateri kmetje pobijali, saj je obstajal strah pred tem, da bi čarovnice prinesle nesrečo ali uroke. Posebna prepričanja so bila povezana s pogledom v oči čarovnice, saj se je verjelo, da bi to lahko pritegnilo zle sile. Čarovnice so se pogosto povezovale z uroki, še posebej nad otroki ali živino. Obstajalo je prepričanje, da bi otrok ali živina zbolela, če bi čarovnica izrekla komplimente. Da bi se zaščitili pred uroki, so navadni ljudje govorili "Fuj te boj," kot nekakšen obred zaščite pred morebitnimi čarovniškimi vplivi. Ta izraz je odražal njihov strah in hkrati skušal odvrniti morebitne negativne energije. Tako so lokalni običaji in prepričanja v prekmurski regiji odražali kompleksno mrežo verovanj in praks, ki so se prenašale skozi generacije ter oblikovale kulturo in tradicijo skupnosti. Slovenci in Slovaki delimo bogato zgodovinsko in jezikovno povezavo, ki sega v srednji vek. V tem obdobju so bili prekmurci in Slovaki skupaj del spodnje Panonije, nato pa tudi Velike Moravske, pod vodstvom istega kneza. Ta povezanost je izražala tesno združenost med obema skupnostma, medtem ko so ostali Slovenci spadali pod vladavino Karantanije. Danes se odraža skupna kulturna dediščina med Prekmurci in Slovaki, ki se odraža tudi v jeziku. Številne besede so se ohranile in razvile na obeh straneh, kot so "ešče" (še), "kefa" (krtača), "mrkva" (korenček), "tanjer" (krožnik), "potač/otuč, kotačka" (kolo), "dvere" (vrata), "flaška" (steklenica), "fčela" (čebela), "ogrke/uhorky" (kumarice), "vankiš/vankuš" (vzglavnik), "ograd/záhrada" (vrt). Te skupne besede odražajo globoko zakoreninjene jezikovne in kulturne vezi med Prekmurci in Slovaki, ki so se ohranile skozi stoletja panonskoljudstvo.blogspot.com/?m=1

Super, čestitke

Génial ! J'ai souri tout le temps ! Merci !

Prav res pridni in dovršeni

Zelo lepo odplesano,bravo ! Še posebno mi je všeč godba ! Odčično ,bravo folklorniki !!!

Super, bravo, odlično !

Prva liga !

slaba pesem

slada pesem

A kdo ve iz katerega kraja točno izvirajo noše na posnetku

Zelo ste mi vsec

Obstajamo, obstajamo. Saj piše, da smo veterani KUD-a Študent Maribor ;-)

super a res obstajjajo bi kar sodelovala zaenkrat brez bergl

Super ste,čestitam

Bravo!!!

SUPER STE!!

Zelo simpatični, z veseljem bi vas še kdaj rada gledala v živo, enkrat smo se že srečali, med podmladkom je bil tudi moj vnuk Žiga. Še veliko prijetnih druženj vam želim

super izvedba. Ste morda nastopali v Ljubljani na festivalu za tretje življensko obdobje?

illuminati confirmed

Super. Pozitiva... ;)

Naj čestitka! Hvala Kerstin, ki jo je poslala. Vse najboljše želim vsem, še posebej Tadeji.

Bravi tutti!!! Super ste naredili... Ste me nasmejali ;)))

Prisrčno voščilo vsem nekdanjim članom Kud Študent ob 50 letnici delovanja, sedanjim in prihodnjim pa vso srečo v delovanju naslednjih 50 let!